OPN

občinski prostorski načrt

OPPN

občinski podrobni prostorski načrt

UN

urbanistični načrt

PZ

programske zasnove

SP

druge strokovne podlage na ravni občine ali regije

SPP

strokovne podlage s področja poselitve

OP

okoljsko poročilo

KNP

konservatorski načrti prenove

UP

utemeljene pobude za spremembo prostorskih aktov

Urbis

Načrtovanje v prostoru, še posebej v mestih, danes pomeni predvsem intenzivno, celostno in trajno skrb za presnavljanje in razvijanje za nove potrebe. Formalno delo načrtovalcev vključuje tudi usklajevanje pobud in potreb javnih ustanov, zasebnih podjetij in posameznikov v konkretnem, realnem prostoru. Pomembno je zavedanje, da je ta prostor tako ali drugače že označen /«zaseden« in da z izvedbo novih posegov za nove potrebe dejansko na novo zaživi uravnoteženo, v sobivanju z obstoječim.

Cilje sodobnega prostorskega in urbanističnega načrtovanja vidimo v zagotavljanju ravnotežja med zmogljivostmi prostora in potrebami v realnem življenju – skupnosti, investitorjev… Pri tem pa lahko ključno kakovost zagotavlja le transparenten proces umeščanja v prostor – pogoj zato pa so ustrezno kakovostne strokovne podlage, izdelane po načelih znanstveno raziskovalnega dela.

V Strukturi imamo bogate reference izdelave vseh vrst prostorskih aktov (OPN, OPPN). Ob tem imamo bogate izkušnje tudi z izdelavo najpomembnejših strokovnih podlag zanje (UN,… druge storitve…). Tako so npr. strokovne podlage za poselitev, ki so vsebinsko najpomembnejše, metodološko razvite (spp) v pregledno, nadgradljivo zastavljeno baza neposredno uporabnih podatkov o poselitvi v prostoru, ki temelji na obsežnem naboru podatkov in analitičnem delu. Ta segment smo iz minulega raziskovalnega dela nadgradili, razvili sami in je v uporabi že več kot 25 let.

OPN

 

OPN je osnovni razvojno prostorski akt občine. Kakovost OPN, torej kvaliteten dogovor o ravnanju v prostoru, je mogoče graditi le na podrobnem in hkrati celovitem poznavanju prostora ter vodenju konstruktivnega dialoga o izhodiščih prostorskega razvoja. Ob znanih številnih vnaprejšnjih zakonskih varovanjih (varstvo voda, okolja, kmetijskih zemljišč...) je bistveno, da občina ob reševanju nujnih trenutnih izzivov zagotovi tudi prepoznavanje in aktiviranje razvoja kakovosti v prostoru, ki so za njen razvoj dolgoročno odločilne – prepoznavnost prostora, celostno kakovostna naselja, krajine, arhitekture, pa tudi iz tega izvirajoči razvojni potenciali...(spp).

Občinski prostorski akti in drugi predhodni akti

 

OPPN

Občinski podrobni prostorski načrt je določen z OPN in znotraj manjšega, funkcionalno – investicijsko zaključenega območja podrobno ureja nove vsebine v celostni arhitekturno hortikulturni formi. V njem se razvije vse pomembne urbanistično izvedbene elemente kot so infrastruktura, parcelacija in podobno. Z OPPN se načrtujejo prenove določenih delov naselij ali naselij kot celote, njihove širitve, pa tudi nove soseske, obrtne in industrijske cone. OPPN torej določa pravni red (za izdajo gradbenih dovoljenj) za konkretne programe in konkretne naročnike, v predpisanem postopku sprejemanja in objave v Ur.l.

Občinski podrobni prostorski akti

UN

Urbanistični načrt je akt celovitega razmisleka o dolgoročni ureditvi urbane sredine - mesta ali drugega središčnega naselja. Formalno se pripravi kot strokovna podlaga/obvezna priloga za občinske prostorske načrte (OPN). Pripravi se za mesta ali naselja mestnega značaja oziroma druga razvojna središča, ki bodo zaradi načrtovanega razvoja postala mesta oziroma naselja mestnega značaja.. Ključni izhodišči razvoja v UN sta v dveh polih – na eni strani realno stanje v prostoru, ugotovljeno v strokovnih podlagah (spp), na drugi pa razvojna izhodišča lokalne skupnosti.

Prostorski razvoj znotraj UN naj zagotavlja bivalno kakovostne, prostorsko smotrne, predvsem pa ekonomsko najracionalnejše rešitve. Pri tem je ekonomska racionalnost dolgoročna kategorija, ki vključuje tudi kontekste vzdrževanja, principe ekologije, sonaravnosti in ohranitve razvojnih možnosti. Skozi celovito načrtovanje je potrebno zagotavljati vsaj razvoj naslednjih temeljnih prvin urbane strukture:

UN – urbanistični načrt

PZ

SP

Poleg posebnih strokovnih podlag za poselitev, ki se izdelujejo na ravni posameznih naselij, izdelujemo tudi strokovne podlage na ravni občine ali drugega območja, ki je v obravnavi in sicer:

SPP

Strokovne podlage za poselitev sta praviloma dve vrsti gradiv - strokovne podlage, ki temeljijo na analizi prostora ali strokovne podlage, ki temeljijo na kreativnih izhodiščih programov bodočih rešitev. Pri tem naj bo analiza prostora kot strokovna podlaga usmerjena na potrebe v procesu odločanja in zgrajena na principih preverljivosti, transparentnosti in nadgradljivosti - predvsem na principih znanstveno raziskovalnega dela, saj naj bodo uporabni kot kriteriji za vrednotenje končnih rešitev. Strokovne podlage kot testi predlogov optimalne integracije rešitev v prostoru pa so predvsem projektne preveritve. Dober prostorski akt mora imeti obe vrsti strokovnih podlag.

Zavedanje, da je urejanje prostora absolutno javna kategorija, določa visoko stopnjo odgovornosti tako strokovnega dela kot politike, da znata v procese odločanja intenzivno in vsebinsko učinkovito vključiti javnosti. En od pogojev, da se javnosti in vsem akterjem v procesih odločanja omogoči aktivno in kar najbolj enakovredno sodelovanje je, da se elementi, vsebine, na katerih temeljijo odločitve sistematično obdelajo in akterjem odločanja, javnostim, kar najbolj nazorno prikažejo. Tu je ključen smisel in pomen strokovnih podlag kot izhodišča za usklajevanja in odločanje o posegih v prostor.

Reference

OP

Okoljsko poročilo je sestavni del postopka celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) in ga izdelujemo za OPN in OPPN na podlagi izdane Odločbe o obveznosti izvedbe postopka CPVO, ki jo izda Ministrstvo pristojno za okolje. Okoljsko poročilo je dokument, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo pomembni vplivi izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine ter možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja, na katerega se plan nanaša. Okoljsko poročilo v prvi vrsti akt presoja, ob tem pa tudi ozavešča tako izdelovalce akta kot tudi ostale prebivalce območja, za katero je neko okoljsko poročilo izdelano, da ima vsak poseg v okolje lahko negativne ali pa pozitivne posledice. Predvsem negativne vplive je potrebno preprečiti še preden se zgodijo, to pa se zgodi preko vrednotenja vsakega posameznega posega in/ali skupine posegov.

Okoljska poročila

KNP

Osnovni namen konservatorskega načrta za prenovo je, da se ob celostnem ohranjanju, vzdrževanju in prenovi obstoječih območij ter objektov kulturne dediščine zagotavljajo ukrepi za nadaljnji obstoj naselbinske zasnove kot celote, za razvoj in oživljanje le te. Pri tem so pomembni predvsem revitalizacija javnih površin, še posebej razvoj središčnih prostorov. S programom prenove torej med drugim zagotavljamo razvoj oblik bivanja in delovanja tudi za sodobne življenjske potrebe na razdelan in operativno učinkovit način v kontekstu varovanj. KNP je akt, ki vsebuje analitični in projektni del, njegov pomemben del pa je tudi vključevanje javnosti v smislu sooblikovanja bodočih rešitev.

UP

Utemeljene pobude za spremembo občinskih načrtov, občinskih podrobnih načrtov ipd., ki jih pripravljamo v Strukturi, izhajajo iz potrebe posameznikov po spremembi prostorskih aktov. Izdelujejo se v treh zahtevnostnih stopnjah: a - Obrazložitev pobude, b - Utemeljitev pobude in c - Utemeljitev pobude s preveritvijo zmogljivosti prostora.